Kar nekaj let je minilo od tedaj, ko so »organi« zapustili prostore objekta na meji. Že tedaj del ceste mimo »bloka«, kot pravimo Libeličani mejnemu objektu, ni zaslužilo tega imena. Njeno stanje je sigurno slabo vplivalo na prvi vtis tistega, ki je prvič prečkal mejo v našem kraju.
Nekaj dni nazaj se je to spremenilo. Odstranitev starega in položitev novega asfalta je sedaj dejstvo. Končno, bi marsikdo rekel! Rekel bi tudi, da so odgovorni v letu 2017 uredili (popravili) začetek in konec ceste, ki ji pravijo, da je trenutno najboljša na Koroškem. Pa je res tako?
Ne ni, se glasi odgovor. Gradnja »evropskega« vodovoda izgleda še ni končana. Vidi se na cesti do Črneč. V tej vasi so posledice izgradnje pločnika (pred leti) vidne še danes na stikih starega in novega asfalta. Ob Dravi je kar nekaj mest, kjer se reka zajeda v cesto. Postavitev prometne signalizacije ne rešuje nadaljnjega nastajanja škode. Pogrezajo se jaški kanalizacije in ob njih razpada asfalt, nastajajo sledi težkega prevoza gramoza in še bi se kaj našlo … Zakaj se ne ukrepa, je vprašanje. Odgovor neznan. Domnev pa kolikor hočeš. Tudi ta, da je še premalo škode, je ena izmed njih. Večja sanacija, večji projekt, več soudeležencev, več denarja in več zaslužkov za določene akterje. Morda.
Tako je trenutno stanje na državni cesti od Libelič do Dravograda. Te upravlja država, kar je velikokrat razlog za opravičilo lokalnih politikov. O lokalnih, ki so pod nadzorom domačih »organov« pa kdaj drugič. Dodal bi le to, da je trditev o (ne)sposobnosti in (ne)znanju popravljanja cest na mestu. Pravijo in vidi ter občuti se, da kjer je na cesti jama, je po popravilu izboklina. Dokazov je nešteto, eden je tudi na cesti proti libeliški šoli.
Uporabniki te infrastrukture nismo zadovoljni z upravljanjem skupne lastnine. Jezi nas pa tudi to, da odgovorni ne ločijo med besedama vzdrževanje in popravljanje. Če bi delali po prvi bi bilo maj druge. Pa vseeno hvala, da ste nam nekaj naredili – popravili.