Opis poti

Etnološka učna pot. Začetek poti je v gručasti vasi Libeliče. Od Libelič s 443 m nadmorske višine, nas gozdna učna pot vodi na Libeliško goro, pod kmetijami Kumež, Škurlej in mimo kmetije Šubernik, kjer je najvišja razgledna točka 612 m nadmorske višine. Zaključi se v vasi Libeliče. Je krožna in se izogiba prašnih, s prometom obremenjenih cest. Na poti premagate 229 m nadmorske višine. Dolžina poti je približno 2,5 km, čas obhoda s počitki pa dobri dve uri. Pot je označena s krogom rumene markacije. Na učni poti je 29 stojiščnih tabel. Razpoznavni znak oziroma maskota je sova velika uharica, ki je prisotna na tem področju in je simbol učenosti, modrosti ter danes ogrožena živalska vrsta.

Poti sta dve. Izbirate lahko med krajšo in daljšo. Kadar vas preganja čas ali si želite lahkega sprehoda v naravo po napornem delu doma, v službi ali v šoli, imate na razpolago kratko pot. Obnavlja nam duhovno moč in je manj naporna. Njena dolžina je okrog 1 km, čas obhoda pa 30 minut.

Začetek poti je zgodovinsko obarvan. V župnišču na koncu vasi se nahaja muzej. V njem sta stalna razstava o koroškem plebiscitu in črna kuhinja.

Kostnica Libeliče. Od župnišča se vzpnete do pokopališča, kjer si v kostnici iz 12 stoletja ogledate njeno vsebino (zložene kosti).

Še vedno ste pri zgodovini Libelič. Več o njej izveste na prerezu debla, ki se nahaja ob gozdnem robu s čudovitim razgledom na vas Libeliče. Pot nadaljujete do naslednje točke.

Tu spoznate drevo hrast – dob, ki je kot vi živo bitje, vendar se na istem mestu rodi, živi več tisoč let in umre.

Iz Male Azije so k nam prinesli tudi pravi kostanj. Na njegovi poti si lahko privoščite trenutek počitka in sprostitve, saj vas tam čaka klop.

Tudi narava se zna poigrati. Igro narave spoznate na naslednji točki, ki jo imenujemo čudežni gaber. Življenje je pestro kot življenje družin v večji stanovanjski hiši. V vsakem nadstropju gozdne hiše živijo določene vrste rastlin in živali. Sledi križišče.

Kašča Libeliče. Če ste se odločili za krajši del poti, zavijete levo proti vasi. Tu najprej naletite na kmetijo Prajs, kjer si lahko ogledate njihovo bogato etnološko dediščino, kaščo in mlin.

Peskobrani Libeliče. Po daljši poti premagate 229 m nadmorske višine. Vodi vas desno navzgor ob hudourniškem potoku, mimo krušne matere gozda, bukve. Potok ni vedno tako nedolžen, kot je videti.

Prebivalci Libelič so se že v povojnem času, leta 1947 zavarovali pred njegovim hudourniškem delovanju z umetnimi pregradami iz lesa in kamna.

Danes si je na tem prostoru mogoče ogledati in se približati trem vrstam zaplavnih pregrad. Zgrajene so iz različnih vrst gradbenih materialov, kot so: beton, kamen in beton, najvišja na vzpetini pa je iz lesa in kamna.

Ko se približate potoku, sprva v njem ne opazite sledi življenja.

Živali v potoku. Zaradi varnosti pred vodnim tokom se namreč potočne živali skrivajo pod kamni, zato jih lahko najdete in opazujete, če obrnete kamen.

Po hoji ob potoku pomislite, da mora nekje biti tudi izvir. Povzpnete se naprej po strmi poti, mimo preproge zelišč in pridete do enega izmed izvirov v gozdu.

Gozdna krajina je pri nas močno prepletena s kmetijskimi površinami in tu je prisoten gozdni rob, s pestro sestavo drevesnih vrst, opravlja zelo pomembne naloge.

Domačija mravljišče. Ob robu gozda so si tudi mravlje ustvarile svojo domačijo.

Do domačije mravljišča vas je pot vodila po naravno osnovanem gozdu, ko pa stopite v umeten sestoj, takoj opazite spremembo. S pospeševanjem kmetijstva, kmetije danes težje obdelovalne površine ne obdelujejo več in tako gozd prevzame glavno vlogo. Na površinah zaraščanja travnika se spoznate s pionirskimi drevesnimi vrstami. Po poti naprej spoznavate drevesa, in med njimi posebneža, brezo velikanko in gaber, ki se še vedno bori za življenje.

Šubernikov ribnik dokazuje, kako živa bitja preživijo tudi v umetno osnovanem okolju.

Na razgledni točki, s pogledom na polja v dolini, opazite naravno vidno mejo med Avstrijo in Slovenijo, v načinu kmetovanja.

Velik kompleks kmetijskih zemljišč v Avstriji in majhna razdrobljena posestva v Sloveniji. S pogledom na drugo stran dravske doline, leži na avstrijski strani vrh Golice na 2140 metrih, slovenski Košenjak na 1522 metrih nadmorske višine ter desno Pohorje.

Hotel knaver. Z razgledne točke se spuščate nazaj v dolino mimo drevoreda tepk in pasti za lubadarje, ki smo jo poimenovali Hotel knaver. Lubadarji, veliki samo nekaj milimetrov so uničevalci smrek. V odraslem smrekovem gozdu pot nadaljujete umirjeno in predvsem tiho.

Živalska pot. Tu se nahajate na živalski poti, kjer boste spomladi in zgodaj poleti iz bližnjih ptičjih valilnic slišali oglašanje mladih ptic, pozimi pa morda opazili srno ali srnjaka, ki se hrani na krmišču.

Strelišče za možnarje. Gozdna vlaka, namenjena spravilu lesa, vas bo pripeljala do strelišča za možnarje. V času Velike noči slišite glasno pokanje. Od kod prihaja in kako nastajajo, boste izvedeli na učni poti na postaji strelišče.

Cilj poti je, da obiskovalec odnese vsaj nekaj novih spoznanj, ki se mu bodo vtisnila v spomin in zavest in si na osnovi teh oblikuje pozitiven odnos do narave.

Enkraten obisk poti vam ne bo odgovoril na vsa vprašanja. Več odgovorov boste dobili, če se boste odločili za strokovno vodenje po poti ali pa vzeli v roke vodnik. Ne obupajte !

Obiščite našo pot v različnih letnih časih in bodite znanja željni raziskovalci !

Avtorja poti: Metka Tajzel in Gorazd Črešnar