V ranem sobotnem jutru se vzpenja kolona avtomobilov v strmine nad Dravsko dolino. Ustavi se pri planinskemu domu, potniki poskačejo iz avtomobilov, zajamejo gorski zrak v pljuča ter se v krogu brž začnejo razgibavati. Nihče ne bi uganil, ampak to so člani libeliškega pevskega zbora, ki so prišli na dvodnevne intenzivne vaje v planinskem domu na Košenjaku!

In v resnici je bilo precej intenzivno. Točno ob deveti uri so se že razlegli prvi akordi in niso potihnili do pozne noči. No, nekaj pavz za prehranjevanje je le bilo potrebnih. Ampak v resnici je bilo tudi slednje ob izvrstni kuhi v domu kar intenzivno. Ostale ure pa se je prepevalo, nekaj časa ločeno po glasovih, nato vsi skupaj, melodije pa so zvenele vse bolj ubrano. Le tam nekje pred večerjo je zbranost na trenutke popuščala, kar smo veselo izkoristili za trening smejalnih mišic! Po odlični večerji smo se naužili gorskega zraka in pretegnili tačke.

Sledilo je veselo druženje ob praznovanju Mitjevega rojstnega dne, kjer je za presenečenje poskrbela Bernardina slastna torta. Tudi tu brez petja ni šlo, suvereno smo obdelali vse, od Fredijevih evergrinov do lastnih uspešnic, kot je Pridi nazaj. In še pred polnočjo smo utrujeni legli k počitku.

Tudi nedelja ni bila od muh. Slastnemu zajtrku je že sledilo upevanje. Nato pa spet najprej ločeno piljenje not, za konec pa še skupno ubrano petje vseh novih pesmi tega vikenda. Tudi dirigentka je bila sila zadovoljna z nami. Še kosilo, med katerim so ugotavljali, da so takšne višinske priprave silno koristne za naš zbor in takšno druženje zelo prijetno. Ob slovesu smo si bili enotni, da tako izvrstnemu dogodku pritiče, da postane tradicionalen.

Tekst in foto: Vanja Gleščič