Neprestano »bombardiranje« o snegu in mrazu pozimi z vseh strani, tako TV kot drugih medijev, ustvarja navidezno »paniko« med novinarji. Večina ljudi ve, da je pozimi mrzlo, poleti pa toplo. In če poslušaš nekajkrat na dan ta »strašna« opozorila, nasvete in ne vem kaj še, počasi pričneš v to verjeti. Edina borba proti temu je, da se oblečeš, kot se za zimo spodobi in se odpraviš na sveži zrak.
Zunaj šele opaziš, da je zima kot zima in ni samo neki letni čas, ki ga je treba jemati »previdno« in s strahom. Ampak ga živeti, kot vse ostale letne čase, njemu primerno.
Povsod po državi vidiš veselo otročad, mlajšo in starejšo, kako uživa na snegu. Tudi v Libeličah je tako. Je kar nekaj zim bilo brez snega in pravega mraza, tako da smo že skoraj pozabili, da se lahko tudi na domačem hribu uživa v vragolijah s sanmi ali smučmi. Libeliška KS, ŠD in očetje so iz »arhiva« potegnili prenosno vlečnico, organizirali ekipo, ki jo je postavila in ob njej tudi dežura ob času obratovanja ter pripravili veselje otrokom v času počitnic. Rok je z libeliškim »ratragom« pripravil progo. Babice so poskrbele za vroč čaj na smučišču in nastalo je prvo smučarsko središče pri lesenem križu, na Vinjerebru. Zimo pa so ovekovečili tudi mladinci. Na igrišču so namreč postavili skoraj 5 met
rov veliko skulpturo, ki ji pravzaprav lahko rečemo tudi sneženi mož. Je nekaj posebnega in nekaj kar še nismo imeli v Libeličah. »LG« oznaka pa lahko ima več pomenov. Med drugim pove, da so ga postavili »Libeliški Gasilci« ali pa bolj moderno, da je avtor tega »Libeli
ški Gang«. Kakorkoli že, važno je, da so mladi sebi našli zabavo, nam pa povedali, da so tudi danes za »hece«.
Živ-žav na smučišču potrjuje pravilno odločitev, da omogočijo mladim zimske počitnice, ki bodo dolgo ostale v spominu. Saj bolj je enostavno bolj je doživeto. Med gledalci je kar nekaj takih, ki so podobno preživljali počitnice že nekoč, na istem hribru na enak način. Lepo je bilo in lepo je tudi danes.