Pregovorno si ljudje že od nekdaj radi pripovedujemo zgodbe. S to mislijo smo s Kulturno prosvetnim društvom Libeliče in Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem zastavili niz srečanj s pripovedovalci, ki smo jih poimenovali Večer s pripovedovalci: Zgodbe o mejah.

Gost včerajšnjega večera je bil Branko Ferk, ki ga kot nekdanjega predsednika KS Libeliče redno srečujemo na libeliških prireditvah, dejavno vključenega v pripravo domačih jedi, ki jih na stojnicah ponujajo obiskovalcem. Njegova dedek in babica sta bila kot posestnika travnikov in njiv mejaša s karavlo, tako da je imel Branko v zgodnjih otroških letih priložnost družiti se z graničarji. Kot mladostnik se je z družino preselil v Dravograd, se kasneje šolal v Mariboru, sredi osemdesetih let pa si je zgradil hišo in se z družino vrnil v vas. Pravi, da je bilo za Libeličane, ki so živeli (dobesedno) na meji, značilno le tako drobno, »žepno« švercanje. V zadnjem desetletju pred osamosvojitvijo leta 1991 je bilo čutiti, da se je nadzor na meji poostril, da so se v smislu zagotavljanja varnosti pri vaščanih vrstile dejavnosti akcij, imenovanih Nič nas ne sme presenetiti. Vaščani, ki se med seboj dobro poznajo, so oziroma bi zaznali vsako odstopanje. Po ukinitvi mejnega prehoda so v vasi navezali formalne stike s sosednjo avstrijsko občino Suha, ni pa bilo pravega navdušenja za skupne projekte, le šoli Žvabek in Libeliče sta uspešno sodelovali na področju športa. Pogovor z gostom je vodil Adrijan Zalesnik.

Prav te zgodbe so bile ena od spodbud za zbiranje spominskega gradiva o mejah, ki je preraslo v avdiovizualno razstavo Ko spregovorijo meje in istoimenski film. Razstava ponuja vpogled v digitalno knjigo spominov ter je tudi prostor nadaljnjega zbiranja in nadgrajevanja vsebin.

KPM (facebook)