Oznanila

Kako spodbuditi človeka, da bi v ‘puščavi’ svojega življenja odkril Boga, ki je vedno navzoč, vendar na skrit način.
Adventno živeti, pomeni da živimo v pričakovanju Gospoda. Kadar pričakujemo prihod nekoga, se nava­dno nanj pripravimo. Na Gospodov prihod se pripra­vljamo tako, da razmislimo o svojem življenju in da po­skušamo spremeniti smer življenja, če je potrebno. Zato je adventni čas tudi čas spreobrnitve.
Ko preroki govorijo o puščavi, nimajo v mislih le geograf­ske pokrajine, kjer so pogoji za preživetje posebej težki. Preroki imajo v mislih tisto puščavo, ki se od časa do časa pojavi v življenju vsakega človeka.

⦁ Puščava je tam, kjer je človeško življenje postalo brezsmiselno, kjer je postalo življenje težko in trdo.
⦁ Puščava je tam, kjer ljudje “ne govorijo več med seboj.
⦁ Puščava je tam, kjer so ljudje bolni ali pa žive v ne­nehnem prepiru med seboj.
⦁ Puščava je tam, kjer ljudje ne čutijo več božje bližine.

Takšnih puščav je več kot dovolj v mestih in krajih, v blokih in domovih za onemogle, v bolnišnicah in na delovnih mestih.
Nihče ne dvomi, da v življenju velikokrat doživljamo razne puščave. Toda težje je to, kar pravi Janez Krstnik v današnjem evangeliju: »Pripravite pot Gospodu v pušča­vi, izravnajte steze …« So mnogi ljudje, ki mislijo, da je to popolnoma nemogoče. Slišijo se besede: »Tu ni mogoče nič narediti. Je pač tako!«

Odgovarja: Franc Kraner, žpk – sodelavec, tel.: 05168573, 02 8720173, e-mail: franc.kraner@rkc.si/
Naročniki mašnih namenov se strinjajo z objavo v tiskanih oznanilih in oznanilih na spletu ter oglasni deski/