Pritličje – POMLAD in POLETJE

NOVNE (NOVINE)
Primitiven način pridobivanja obdelovalne zemlje s požiganjem so kmetje na Libeliški gori uporabljali še v času po 2. svetovni vojni. Pravijo, da so na novnah pridelali najboljšo ozimno rž.
GNOJVOŽA
Pri primitivnejšem načinu živinoreje so živini v hlevu samo nasteljali, niso pa redno odstranjevali gnoja. Gnoj so iz hleva vozil le nekajkrat na leto. Za hribovske kmete je bila značilna sosedska pomoč pri gnojvoži, ki je bila v glavnem moško opravilo.
ORANJE IN BRANANJE
Glede na obliko njivske površine in kakovost tal so uporabljali plug z dolgimi ali kratkimi deskami. Z lesenim ravom (ralom) so pripravili njive za praho. V splošni rabi so bile lesene brane z železnimi, kovanimi klini.
SETEV
Kadar so bile vremenske razmere ugodne, so s setvijo žit začeli v tednu pred jožefovim (19. marec). Jesensko setev ozimnih žit so opravili do šmihelovega (29. september). Žito sta sejala gospodar in gospodinja skupaj. Semena so pripravljali doma. Prve poskuse s semenskim krompirjem so opravili že pred 2. svetovno vojno.
OKOPAVANJE
Ob koncu pomladi in začetku poletja so imele predvsem ženske delo z okopavanjem krompirja, pletvijo kopusa (del njive za pridelavo zelenjave) in drugih poljščin. Osipavanje krompirja so opravili z grobarjem (osipalnikom), v katerega so zapregli živino ali ročno z motiko.
KOŠNJA
Travnike so kosili dvakrat na leto. Košnja sena je bila na višku sredi junija, sledila je košnja otave v avgustu.
Posušeno seno ali otavo so naložili na vozove in jo odpeljali domov, kjer so jo spravili na najvišje dele skednja na pater. Na travnikih pa so postavljali tudi kozolce.
ŽETEV
Do uvedbe kombajna v šestdesetih letih je bila žetev ročna. Moški so kosili žito s kosami s prirejenimi kosišči. Žanjica pa je žela s srpom. Snope pšenice in rži so zlagali v ajfle, medtem ko so snope ječmena in prosa naložili v ostrvi.
MLAČEV
Suhe žitne snope so štrajfali – s snopom so udarjali po sodu ali posebni klopi ter ločili večino zrnja iz klasja. Višek mlačve je bil okrog jakobovega (25. julij). Že kmalu po 1. svetovni vojni so kmetje začeli nabavljati drešmašine (mlatilnice), ki so v izpopolnjeni obliki bile v uporabi dobrih petdeset let.
Gnojvoža
Oranje in brananje
Sejanje
Okopavanje - grubanje
Košnja in žetev
Mlačev