Srečanje sošolcev Osnovne šole Libeliče!

Kar pet generacij učencev letnik 1954 – 59, se je zbralo v soboto, 23. junija 2012 pri Buču. Prisrčni stiski rok, objemi in »a si to ti?«, so se vrstili kar nekaj časa. Potem na hitro kje kdo sedaj živi, seveda to velja za tiste, ki ne živijo več v domačem kraju, in dobrodošlica v obliki aperitivov domače izdelave. Sicer pa bo ta dan časa za podrobnejše in bolj poglobljene pogovore še dovolj.

Najprej je bil na vrsti ogled šole. Joj, kako je vsa drugačna od takrat, ko smo jo mi obiskovali(pred okoli 40-timi leti). Seveda, saj je bila leta 2009 obnovljena od kleti do podstrešja. Ampak učilnice so bile prazne, ker so opravljali vzdrževalna dela na podih. Nič ni bilo s tistim, »tam sem pa jaz sedel/a«. Je pa seveda lepa, moderna, z več prostori kot nekoč. Zunanjost pa je ostala nespremenjena.

Nato je sledil ogled turističnih zanimivosti. Za vodnika je bil izbran (določen) Adrijan.  Bilo je zanimivo in poučno, toda spomin na šolske dni, ki v šoli nikakor ni mogel priti na dan, je oživel v muzeju, kjer je prikazana stara šolska učilnica. In tu je privrela na dan nostalgija, ko so listali po učbenikih, ki so jih nekoč uporabljali, ali se spominjali učnih pripomočkov, ki so jih učitelji uporabljali pri svojem delu. Ja, to je bilo tisto tapravo.

Po vrnitvi je sledilo obvezno fotografiranje, nato pa v Bučevi sobi za goste okusna večerja, ki jo je pripravila Erika.

Glavna organizatorka srečanja je izvedla Mojca Cehner ob pomoči nekaterih sošolk. Imela je tudi prijazen pozdravni govor in kratek kulturni program. Učiteljici Viktorija Kos in Irma Knez sta prejeli prelep šopek iz dišečih zelišč. Originalno. Večer sta popestrila devetošolca na »frajtonericah«. In potem klepet, obujanje spominov in vse kar sodi k srečanju po dolgem času.

Ura se je prevesila čez polnoč, ko so se začeli razhajati z obljubo, da se čez deset let zopet srečamo.

Irma Knez