Občni zbor DRUŠTVA KMETIC DRAVOGRAD!

V Društvo kmetic Dravograd je včlanjenih kar nekaj libeliških gospodinj(okrog 30). To so gospodinje, brez katerih si v Libeličah ni možno predstavljati kakršnekoli prireditve. Rade priskočijo na pomoč s svojim znanjem kuhanja ali pečenja, prav tako jim ni težko sodelovati tudi pri kulturnih programih. Za pozdrav obiskovalcem Libelič se vsako leto potrudijo urediti cvetlično gredo pri Prajsovem križu, ki jo tematsko urejajo glede na letni čas ali aktualnost dogajanja v kraju.

Društvo je na svojem rednem občnem zboru(18.2.2011) pregledalo opravljeno delo v lanskem letu in si za letos zastavilo program v več točkah: predavanja, tečaji, ekskurzije, razstave, sodelovanje z Zvezo kmetic Slovenije, prireditve, tekmovanja in ostalo.

program2011

Prvič pa so letos izdali tudi svoje glasilo

»PO NAŠIH POTEH« v katerem objavljajo zapise svojih doživetij, v obliki proze in tudi poezije. Med vsebino glasila je moč najti tudi recepte za pripravo živil in tudi strokovne zapise o dejavnostih na kmetijah. Vsebino ureja odgovorna urednica Mira Mori. Na občnem zboru so vse članice prejele številko novega glasila.

Objavljamo prispevek iz glasila, ki ga je zapisala Erika Plešivčnik z naslovom: POHOD V LIBELIČAH!

Zbrali smo se 11. aprila 2010 ob 13. uri na parkirišču v Libeličah. Kljub slabemu vremenu – v Dravogradu in na Golici je že deževalo – se nas je okrog dvajset odpravilo na pohod.

Počasi smo odšli proti meji z Avstrijo in se tam vzpeli po vojaški poti na Libeliško Goro. To je zanimiva “cikcak” pot, ki so jo naredili vojaki, ko so še čuvali našo mejo. Dobre volje med nami ni mogel izbrisati niti dež, ki nas je lovil in niti snežna nevihta na Hrastnikovem polju. Ni nam bilo hudega, ker nas je na vrhu v svoj objem privilo toplo sonce.

Pred nami se je že pokazala Tičlerjeva “bajta”, kjer nas je prijazno sprejel Maksov Flori. Malo smo se posladkali in okrepčali, potem pa nam je razkazal še ženina in svoja ročna dela. Še bolj dobre volje smo se odpravili navzdol proti Završnikovemu Toniju. Kmetija Završnik leži v nekakšnem žepu ob avstrijski meji in zavedni kmet Završnik se je v času plebiscita odločil za našo domovino. Po krajšem klepetu pri Toniju, smo jo mahnili dalje.

Prestopili smo mejo in že je bila pred nami kmetija Rakovnik v Avstriji, kamor se je priženila Tonijeva sestra Veronika. Ker Toni nima naslednikov, zdaj obe kmetiji – Završnik in Rakovnik – obdeluje njegov nečak, Veronikin sin.

Spustili smo se po avstrijski strani Libeliške Gore do Potoč in nazaj v Libeliče. Za konec te prijetne poti smo se ustavili še pri Buču na moštu in libeliški trenti.

Imeli smo se lepo.