V Libeličah se vsako leto konec septembra srečamo s starejšimi, bolnimi in invalidnimi krajani, ki ga pripravlja KS Libeliče v sodelovanju s Karitas, Rdečim križem in KPD Libeliče. Letos smo se dobili v nedeljo, 22. 9. 2019.
Ob enajstih so se nekateri povabljeni udeležili maše v cerkvi sv. Martina, kjer so s pomočjo našega g. župnika Frančeka Kranerja lahko prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja.
Okoli dvanajste ure je sledil kratek kulturni program otrok Podružnične šole Libeliče pod mentorstvom učiteljice Tatjane Pšeničnik. Nastopil je še Tadej Kobovc na harmoniki in pevci Mešanega pevskega zbora KPD Libeliče pod vodstvom zborovodkinje Jane M. Močilnik. Naše starejše, invalidne in bolne krajane je nagovoril tudi Jože Pšeničnik, predsednik KS Libeliče.
Po programu so se udeleženci družili ob prijetnem kosilu. Bilo je veliko dobre volje in veselja.
Želimo si, da se še vrsto let srečujemo ob takšnih priložnostih. Kako je bilo tam, pa si oglejte v galeriji slik!
Tekst in slike: Simona J. Pšeničnik
ŠE NEKAJ O MEDNARODNEM DNEVU STAREJŠIH: Mednarodni dan starejših sicer praznujemo 1. oktobra, in sicer ga je kot takšnega razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990 na svojem 68. plenarnem zasedanju. Zanimivo je, da starostna meja, pri kateri naj bi se začela starost, ni določena. Na spletni strani Organizacije združenih narodov, ki je namenjena temu dnevu, se kot taka meja navaja 60 let. V Sloveniji z besedo starejši običajno označujemo osebe, stare 65 ali več let. Postavlja se vprašanje, ali je v Sloveniji tradicionalna starostna meja, pri kateri naj bi se začelo obdobje starosti oz. od katere dalje naj bi se ljudje uvrščali med starejše (65 let), sploh še ustrezna. Morda bi bila za Slovenijo bolj ustrezna meja pri starosti 74 let.
Ena od temeljnih človekovih pravic je tudi dostojno preživljanje starosti, bodisi v domačem okolju bodisi v ustrezni ustanovi – domu za starostnike. Ta nadomešča ali dopolnjuje funkcije doma in lastne družine z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva. V Sloveniji je bilo po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 1. januarja 2018 v javni mreži 123 domov za starostnike in posebnih socialnovarstvenih zavodov s skoraj 19.000 mesti . V 91 občinah (od 212) je bila vsaj ena taka enota. Razporeditev kapacitet v javni mreži po statističnih regijah je skoraj povsem skladna z deležem prebivalcev, starih 65 ali več let.