Župnik Anton Vogrinec je tedaj zapisal: »30. septembra 1922 je naša obmejna straža zasedla Libeliče. 1. oktobra se je obhajala slovesnost zasedanja. Množica zavednih župljanov je šla z zastavami gostom nasproti. Ves sprevod je spremljala godba. Na vasi je pozdravil domačin goste, potem so govorili gospod dr. Cukala, minister Kukovec, učitelj Doberšek in se podali na vrh v lepo ozaljšano cerkev, kjer so bile slovesne litanije in ʽTe Deumʼ«

Ob krajevnem prazniku v Libeličah, ki ga imenujejo »Dan odprtih vrat« in je namenjen zaključku del na polju, so praznovali tudi visoki jubilej uspehov svojih domoljubov izpred 95 let. Kako se Libeličani še danes zavedajo veličine takratnih dogodkov, je bilo čutiti na proslavi pred kmečko zbirko. Lep nedeljski popoldan na 1. oktobra se je zbralo precej obiskovalcev pred »kmečkim muzejem«, kot nekateri imenujejo zbirko kmečkega orodja in strojev. Kot je v kraju že običaj, da je za skupne projekte treba tudi »vkup stopit«, tako so s sodelovanjem vrtca, šole, kulturnikov, gasilcev, krajevne skupnosti in gostov pripravili kulturni program. Program so s slovensko himno pričeli libeliški pevci, ki so v nadaljevanju zapeli še nekaj pesmi. Najmlajši in šolarji so nadaljevali s pesmijo. Gostja, koroška pevka Ditka Čepin je dejala, da je vesela svojega nastopa v Libeličah, ki so na Koroškem nekaj posebnega in zapela nekaj svojih uspešnic.

Predsednik Sveta KS Libeliče Jože Pšeničnik je v nagovoru dejal, da je ponosen na prednike, ki so s svojim pogumom, s svojo zavednostjo do domovine in pripadnostjo slovenskemu narodu izbojevali, da so Libeliče v matični domovini. Vsled takratnih dogodkov nikoli ne smemo pozabiti borbe za svoj jezik. Županja Občine Dravograd

Marijana Cigala je pozdravila prisotne goste ter čestitala Libeličanom ob 95 letnici vrnitve v matično domovino za njihov krajevni praznik.

Govornik je bil tudi Zmago Jelinčič – Plemeniti, ki je libeliškemu grbu in zastavi dal dokončno obliko. V govoru je dejal, da se takšni plemeniti dogodki, kot so jih Libeličani izvedli pred 95. leti, nikoli ne bi smeli pozabiti, lahko so za vzgled tudi današnji politiki v naši domovini. Kritično se je odzval na odnos države do pomembnih dogodkov za narod, ki pa se zgodijo v glavnem na obrobju, ob meji. Dejal je še, da imajo Libeliče tako pomembno vlogo v zgodovini slovenstva, da bi jih morali omenjati na vsaki državni proslavi, kadar slavimo dogodke naše domovine Slovenije. Hvaležen je bil Libeličanom, da so ga povabili medse, kjer se čuti patriotizem in narodna zavednost. Tega pa v Ljubljani manjka, je še pripomnil.

Libeliški praznik ne sme miniti brez r’pne župe, rženega kruha, flancatov in dobrot, ki jih za ta praznik pripravijo libeliške gospodinje. Tudi tokrat je vse našteto šlo v slast prisotnim. Veselo druženje so zalili tudi z domačim moštom. Kot pa se za jesenski čas spodobi, so mladi gasilci pekli kostanj, ki je posebej teknil mladini, tudi odrasli se ga niso branili.
Letošnje praznovanje so obogatili s samostojno razstavo domačega slikarja. V gasilskem domu so uredili razstavo Janka Lapuha, ki je obogatila letošnje praznovanje v Libeličah.
Prireditev je vodila Nataša Knez, ki je povedala, da veliko turistov po ogledu libeliških znamenitosti reče: »Pa ni čudno, da vam grata, ko pa štk vkup držite!«
Gostom so odprli vrata libeliških znamenitosti in po njih vodili goste, tokrat tudi iz Avstrije in Kanade.
    
    

Več o dogajanju v ALBUMU!