Organizirano kulturno življenje domačinov izvira iz raznih prosvetnih prireditev in cerkvenega petja.
Proti koncu 19.stoletja so v Libeličah ustanovili podružnico Ciril Metodovega društva (centrala v Ljubljani), ki mu je leta 1891 pristopilo kar 70 ljudi. Pomemben namen društva je bilo zbiranje denarnih sredstev za gradnjo novih šol. Pri vsakem shodu so nabrali določeno vsoto in jo odposlali v centralo. Leta 1902. ustanovljeno Slovensko bralno društvo Libeliče naj bi mladini nudilo možnost izobraževanja, kmetom bi priskrbeli knjige in pomagali zaustaviti izseljevanje mladine.
Ohranjeni zapiski in pričevanja najstarejših Libeličanov govore, da je bila kulturno-prosvetna dejavnost v Libeličah izredno živahna zlasti v obdobju 1918 – 22. Svojo pripadnost slovenstvu so Libeličani izrazili poleg protestnih shodov in drugih akcij z igranjem iger in delovanjem v pevskem zboru, pod okriljem krščansko-izobraževalnega društva Skala.
Leta 1931 so v Libeličah ustanovili tudi Sokolsko četo, ki se je ukvarjala z mladino. Organizirali so nekatere izobraževalne tečaje – opismenjevanje, kuharski, šiviljski, kmetijski ipd., do začetka 2.sv.vojne.

Leta 1949 je bilo ustanovljeno Prosvetno društvo Saberčnik (v spomin na leto 1944 pomorjeni družini na Libeliški gori), katerega pobudnik je bila učiteljica Viktorija Mlaker- Kos (na sliki), ki je društvu ostala zvesta kot tajnik in režiser vse do danes.
Vsa leta je bilo društveno vodilo kulturna ustvarjalnost, veliko sodelavcev, družabnost in veselje ter pozitiven odnos krajanov do kulture. Društvo ima tudi ljudsko knjižnico s 700 knjižnimi deli in organizira razna predavanja, obiske pesnikov in pisateljev, različne tečaje.
Na odru v osnovni šoli je društvo vsako leto, od 1951, pripravilo uprizoritev dramskega dela, gostovalo je tudi v bližnjih krajih in sprejemalo gostovanja drugih kulturnih društev.

Za svoje delo je društvo ob 40.obletnici delovanja prejelo zlato plaketo ZKO Dravograd. Domačo pesem v Libeličah ohranja Moški pevski zbor.
Skupina ljudskih pevcev iz Libelič, ki jih že več kot trideset let uspešno vodi pevovodja Zdravko Ridl, prepeva ob raznih priložnostih. Pesemski zaklad ljudskih pevcev in njihove običaje je v letu 1993 raziskal Bertej Logar z Inštituta za glasbeno etnologijo v Gradcu, po rodu iz vasi preko meje – Suha. Izbral je najbolj originalne pesmi in inštrumentalne melodije, ter jih okoli 50 posnel. Od teh jih je 22 izbral za kaseto iz zbirke Vsaka vas ima svoj glas, z naslovom Libeliče.

V letu 2009 so izdali zbornik o svojem 60 letnem delovanju.

Prav je, da povemo tudi nekaj besed o dolgoletni predsednici kulturnega društva Jožici S. Zalesnik. Iz njenega uvodnika izvemo, kaj vse se je naredilo na področju kulture v našem kraju. Toda mnogokrat pozabljamo, da za vsakim opravljenim delom stoji posameznik, človek, na katerega plečih leži največji del, predvsem organizacijskega, dela. In to je v našem primeru Joža, ki je že skoraj četrt stoletja predsednica društva. Kljub službi, kmetiji in gospodinjstvu si vzame čas in žrtvuje mnoge ure, da lahko društvo nemoteno funkcionira. Tega pa je sposoben le človek, ki dela s srcem, ki svojo nalogo vzame resno in odgovorno. In takšna je Joža. Natančna in vestna kot je, je vedno poskrbela, da je bila zadana naloga uspešno in v določenem roku opravljena. Vodenje nekega društva ali organizacije terja od človeka veliko naporov, koncentracije, časa… in to lahko potrdi in zna ceniti le človek, ki je kdajkoli bil na takšnem mestu.